Testiranje in vadba z izokinetično dinamometrijo

Kadar nam ročni preizkus mišične moči ne zadošča za natančno spremljanje rehabilitacije ali ocene posledic poškodbe, opravljamo merjenje mišične moči z dinamometrom, metodo pa imenujemo dinamometrija. Merjenja mišične moči z dinamometrom se poslužujemo predvsem, kadar želimo ugotoviti lahen upad moči, ali pa spremljati spremembo v moči mišic med okrevanjem oz. rehabilitacijo ali med treningom.

Kadar govorimo o merjenju moči, se moramo zavedati, da upada moči za 20 - 25 %, včasih celo do 50 %, ne moremo zanesljivo zaznati in oceniti z ročnim preizkusom. Ravno zato se v postopkih rehabilitacije, kjer želimo zanesljivo in količinsko oceniti učinke fizioterapije, poslužujemo instrumentalnih merilnih metod.

Najbolj fiziološko instrumentalno merjenje mišične moči v dinamičnih razmerah se imenuje izokinetična dinamometrija. Pri tej tehniki merjenja mišične moči lahko ocenjujemo silo, zmogljivost in vzdržljivost različnih mišičnih skupin pri krožnih gibih v različnih (odvisno od opreme, načelno pa v poljubnih) sklepih z določeno in izbrano hitrostjo giba. Ročica izokinetičnega sistema, v katero je vpet del preiskovanega uda, se namreč giblje z znano in vnaprej izbrano hitrostjo. Med meritvijo izokinetičnega giba nadziramo pospeševanje in hitrost giba v sklepu, ob tem pa merimo in beležimo proizvedeno silo kot navor v posameznih kotih sklepa med kotnim gibanjem. Kotna hitrost giba je vnaprej določena, stalna in nadzorovana, medtem ko je obremenitev spremenljiva in kar je najpomembneje, stalno prilagojena sposobnosti mišic, da ustvarjajo silo. To pomeni, da se ob povečevanju napora preiskovanca veča le upor ročice proti gibu, hitrost giba pa ostaja enaka. V primeru, da je mišična moč slaba, ali pa moč krčenja mišice omejuje bolečina, pa se ustrezno zmanjšuje tudi upor ročice in s tem obremenitev mišic. Merjenje mišične sile pri različnih kotnih hitrostih je v postopkih rehabilitacije pomembno, ker se sposobnost krčljivosti mišic spreminjajo v odvisnosti od hitrosti samega krčenja mišice in tudi položaja sklepa. Za opazovanje in merjenje funkcionalnih gibalnih sposobnosti (hoja, tek, met) merimo navore v sklepih pri kotnih hitrostih med 180°/sek in vse do 600°/sek. Nižje hitrosti gibov (30°/sek ali 60°/sek) med meritvami pa uporabljamo kot terapevtske vaje s katerimi krepimo oslabele mišice.

Izometrično testiranje lahko koristno in varno uporabljamo pri ocenjevanju napredka rehabilitacije po ortopedskih in travmatoloških posegih na sklepih in kosteh, po konzervativnem zdravljenju poškodb mehkih tkiv (npr. natrganine mišic, daljša imobilizacija) kot tudi pri spremljanju učinka treninga mišične moči in vzdržljivosti. Izredno pomemben podatek, ki ga pridobimo z izokinetičnim testiranjem je primerjava moči agonističnih in antagonističnih mišic, saj je ustrezno razmerje moči med njimi ključno za preprečevanje poškodb (raztrganin, zvinov) kot tudi za učinkovito in varno gibanje v športnih disciplinah pri katerih prihaja do hitrih sprememb smeri gibanja ali pojemkov oz pospeškov med igro.

Izokinetično testiranje lahko s previdnostjo izvajamo tudi v primeru blagih bolečin v mišicah in sklepih, zavrti gibljivosti v sklepu, oteklinah in lažjih svežih poškodbah (zvin sklepa, nateg mišic). Ne izvajamo ga v primeru prisotne močne bolečine, močno zavrte gibljivosti sklepa, izrazite otekline ali vnetja ter pri sklepni nestabilnosti in težjih nezaceljenih poškodbah (težji zvini, izpahi, zlomi).

Prednosti izokinetičnega testiranja mišic:
-  nadzor hitrosti gibov omogoča znane in ponovljive razmere vadbe
-  omogoča dinamično testiranje in vadbo v poljubnem funkcionalnem obsegu in hitrosti giba
-  omogoča maksimalno obremenitev mišice skozi ves obseg giba, kar pomeni učinkovitejšo vadbo
   za krepitev moči
-  obremenitev gibanja oz. upor ročice je prilagojen sposobnostim preiskovanca
-  izbor spektra različnih kotnih hitrosti gibanja omogoča tudi nevro-fiziološko učinkovitejšo vadbo
-  varnost preiskav in vadbe na dinamometru
-  minimalna mišična bolečina med vadbo in po njej.